Pregled: Wileyjev album

Kazalo:

Anonim

Recenzije so neboleč način združevanja pisanja s tem, kar imam rad (na primer z glasbo), na način, ki vzbuja zanimanje.

Namenoma nebrušen

Radijska igra ni tuja, Wiley zna izkoristiti privlačnost križancev, ne da bi uničil svojo verodostojnost. To hitro dokaže med spevnimi, rimanimi ušesnimi črvi pesmi 'Back With A Banger' in na 'Name Brand', kjer nastopa raper/podjetnik J2K, poleg JME in Frisco iz Boy Better Know.

Čeprav je umazana produkcija albuma napeta, živahna in sodobna, so nekateri njeni utripi namerno neizbrušeni. Takoj popeljejo celoten krog 'Botra' nazaj v Wileyjeve prve dni. Slišati, da Wiley nastopa z brati Roll Deep, Scratchyjem na grozljivem, izven škatle 'Bait Face', je sladko nostalgično.

Od Spindittyja

Zmešati "Joe Bloggs"

Londonski duo Newham Generals in grime umetnik President T razkazujeta svoj status OG na 'Joe Bloggs'. Hvaležno je slišati dva najbolj nenavadna in navdušujoča britanska raperja, D Double E iz Newhama Generala in President T, ki zmešata 'Joe Bloggs' s svojimi ekscentričnostmi. Ko se D Double E spominja zloglasnega prizora zaslišanja hollywoodske igralke Sharon Stone 'Basic Instinct', predsednik T kljubuje ritmom melodije, da bi bledel, »pokličite me predsednik brez apartmaja. Stara šola, stara šola. Ne dam opice - če sem nekonvencionalen."

Angleški raper Ghetts, ki mu vlada neposreden naboj, v 'Bang' vbrizga svojo posebno znamko besa. Brenčečih nizkih zvokov skladbe, napetih zank in močnih ad-libov ne moremo prezreti. Dolgoročna privlačnost 'Bang' in singla 'Can't Go Wrong' je vprašljiva. Res pa je, da bosta obe skladbi povzročili pravo škodo na pravih rejvah.

Raziskovanje turbulence v odnosih

Skepta in raper iz severnega Londona Belly se spopadata s svojimi občutki in raziskujeta turbulence v odnosih na 'U Were Always, Pt. 2’. Umeščen na sredino borb in udarcev v prsi albuma, ‘U Were Always. Pt. 2’ seveda izstopa. Sentimentalni ton tega kroja je pri vzorčenju pesmi 'Fine Time' ameriške dekliške skupine SWV iz devetdesetih let večplastne, melodične privlačnosti. Raperji vedno znova poskušajo razbremeniti navdušeno razpoloženje skladbe z nenavadnimi hecami.

V filmu "On This" Wiley zasede zadnji sedež in pusti, da vajeti držijo gostujoči emceji, Londoners Chip, Ice Kid in Little Dee. Vsak, ki prispeva drugačno energijo, trio raperjev posebej izstopa in legitimira skladbo. Kljub temu, da ima Little Dee koristi od njegove neposredne privlačnosti za vsakogar in Chipove večno sveže energije, je Ice Kidova neustavljiva izvedba ukradena večino pozornosti.

Wiley obljublja zvestobo svojemu "prenosniku"

Wiley in londonska ura Lethal BIzzle v izjemnih nastopih na 'My Direction'. Skladba zvesto poustvarja zvok eskibeata, ki ga je Wiley skoval in potisnil v zgodnjih Noughties. Fantje ne izgubljajo časa s pretiravanjem ali motnjami, »My Direction« se zdi zelo odločen. Oba emceja pljuvata brez ohlapnosti, kot britev ostrih palic čez razburkane, rezkarske zanke in minimalne, jeklene ritme. Ob podpori Breeze iz Roll Deepa in na 'Like It Or Not' Wiley svojim kritikom sporoča, da ne glede na to, kaj si mislijo o njem, ne morejo spremeniti dejstva, da je bil zraven, ko se je rodila grime glasba.

Začetek primerno z zagonskim zvoncem Macintosh, Wiley izkazuje poklon svojemu Macbooku Pro na 'Prenosnem računalniku', ki vsebuje zvezdo Roll Deep Manga. Instrumental skladbe je igriv, hiperaktiven in nor. Nikoli ni dolgočasno. Med sredinskim delom reza je slišati Wileyja, kako se zavezuje zvestobo svojemu najljubšemu pripomočku z vrsticami: "to je moje orodje, ta stroj … Macbook Pro za vedno, verjemite mi".

Razsodba: ******* 7/10

Pregled: Wileyjev album