Kazalo:
Karl je dolgoletni samostojni delavec, ki se navdušuje nad glasbo, umetnostjo in pisanjem.
Začetni vtisi
Electron Odyssey's Your Future Awaits združuje zelo raznolike sintetizacijske zvoke z bogato teksturo z zanimivimi harmoničnimi trenutki in privlačnim melodičnim pisanjem. V kombinaciji z ogromno močjo bobnov in globokim basom je končni rezultat izjemno zvočno potovanje po ušesom prijetnih zvočnih krajinah. Miksu so dodane tudi močne vokalne izvedbe nadarjenih gostov, ki glasbi dodajo več izraznosti in čustev.
Eden mojih najljubših vidikov sintetizatorske glasbe je sama sposobnost sintetizatorjev za ustvarjanje glasbenih tembrov, tonov in tekstur. Electron Odyssey v celoti izkorišča to sposobnost na Your Future Awaits za ustvarjanje simfonij prepletenih zvočnih rešetk. Načini, kako svetlost, senca, toplina in pesek medsebojno delujejo na tem albumu, ustvarjajo zvoke, ki mi primejo ušesa in jih ne izpustijo.
Prepletanje vse bogate raznolikosti sintetizatorskih zvokov ustvarja tudi trenutke harmonične interakcije, ki dajejo globino in nianse Your Future Awaits. Obstajajo fascinantne harmonije, ki se prepletajo pod melodično vsebino, da naslikajo intenzivne slušne podobe za poslušalca. To je album, ki po svoji kakovosti presega retrovalovni kliše.
Na tem albumu me privlačijo tudi melodični zapisi Electron Odyssey. Izdelati melodije, ki so privlačne in nepozabne, je lahko izziv, vendar imajo melodije na tem albumu te lastnosti. Imajo jasnost, ki pritegne uho in njihova kombinacija različnih čustvenih izrazov poglobi celotno vzdušje glasbe albuma.
Vokalni prispevki Megan McDuffee in Drew Tyler k Your Future Awaits postavljajo njune edinstvene glasove v ospredje in dodajo še eno plast pesmim, na katerih pojejo. Electron Odyssey vključuje njihovo petje, hkrati pa ohranja značaj glasbe, ki jo je napisal na albumu.
Analizirane moje najljubše skladbe
»Meet the Horizon« nastane z zamahom visokega zvoka, ki zažvižga, preden tesno povezan vzorec kovinskega sintetizatorja ustvari prepletene impulze, ki se dvigajo in padajo v svetli liniji. Bobni se prelivajo skozi čist in močan zvok, ko se aktivna bas linija premika. Odmevnemu vzorcu resonančnega sintetizatorja se zdaj pridruži zvijajoča melodija, ki se dviga in se vrti v zapletenih notah.
Navdušen sem nad tem, kako ta melodija vpije, medtem ko povišane iskrice zvočnih bleščic. Utrip močno poči, sintetizator zapleše in skladba se vrne v enakomeren nizki utrip. Bobni se vklopijo, da dodajo obliko glasbi, medtem ko kristalni sintetizator poje visoke note nad melodijo mola.
Statično prasketanje in džezovski sintetizator skupaj s funky bobnom in basom odpirajo »Show Me The Way«. Jazz orgle nosijo nekaj zanimivih akordov nad peskovitim sintetizatorjem, ki se pojavi. Robotski vokali se premikajo po utoru, ki je v žepu, ko hiter bleščica utripa skozi skladbo. Še posebej uživam v tem, kako boleče kul ksilofon pleše v kovinskih, melodičnih linijah, medtem ko tavajo zbledeli robotski vokali.
Bobni in bas se kar naprej vrtijo, medtem ko preskakuje klavirski solo, ki prikazuje virtuozen pridih. Glas jazz orgel dodaja več bogastva pesmi, saj utripajoči sintetizator kaskade v glasbo. Okusna melodija ksilofona zazveni, ko zasijejo tudi bleščeči sintetični utripi.
Ko se globoko razmerje konča, ta pesem izraža občutek, da ostaneš obešen. Ko se odpre, pripovedovalec vpraša: "Prosim, mi ne boš pokazal poti?" Pravi, da si to res želi vedeti, in dodaja: "Moram se odpraviti na pot, zdaj je čas, da grem."
Zaradi situacije se mu vrti v glavi, a "moj um ne sliši nobenega zvoka." On in subjekt pesmi sta bila skupaj "vsa ta leta" in zdaj se mora ustaviti, da ne bi jokal. Ko je nežno položen na tla, pravi, da je druga oseba »ostala brez zvoka«. Zdaj je tako sam in ko so izginili, mu ostane "ni poti nazaj" in tako je izgubljen.
“Computers Control” se začne z globokim, digitalnim zvenečim basom, ki prerašča v skladbo. Udarni udarni boben se premakne pod aktivni, topel sintetični impulz. Srednje visok sintetizator drsi po udarnem udarnem bobnu in uživam v tem, kako se utripajoči, digitalni svinčni sintetizator zvija v vzorčasti liniji. Globoko nihanje se premakne pod tavajoče digitalne zvoke, ki se divje premikajo, ko utripa bas in bobn skupaj z drugim vokalnim vzorcem.
Vrata avtomobila se zaprejo in motor se zažene, ko debel bas pulz, ki zapolnjuje prsi, doda težo in bobni drsijo, da začnejo »The Stars Disappear«. Glas Drewa Tylerja je čustven, ko se gosta električna kitara vije in plete skozi skladbo. Pritegne me bogata kakovost kitare in njen nazobčan rob, ko se premika za jasnim vokalom Drewa Tylerja. Hitri, bleščeči arpeggio zaplešejo skozi skladbo in pesek bas znova utripa.
Kitara zarenči globoko, ko boleča vokalna melodija nosi nad njo. Refren je v enaki meri boleč in poln upanja, ko se vrtinčijo sintetični oblaki. Bobni udarjajo, ko gost, močan sintetizator predvaja velike bloke zvoka, kitara pa kliče melodijo. Strastno zavijanje električne kitare nosi čustven, energičen solo.
Besedilo te pesmi se začne z ostro podobo pripovedovalca, ko se pelje »skozi noč k tebi, po prazni cesti«. Vse je pustil za sabo "samo za eno noč" in zdaj v mislih pravi: "Vidim, da stojiš tam."
Od Spindittyja
V refrenu govori o tem, kako bo našel drugo osebo in ga bodo poznali »na mestu, kjer zvezde izginjajo«.
Trenutno se sprašuje, kdo bi lahko bil zdaj ta druga oseba. Zanj so "fotografija v mojih sanjah" in spomini na življenje, ki ga niso živeli. Odpre okno v avtomobilu in "piska na sedežu, ki ti je bila že zdavnaj namenjena, odpihne."
Vneto ponavlja, da jih bo "čas in čas … spet" čakal. Konča z vprašanjem: "Me boš počakal?"
»Dream With Your Eyes Open« oživi s sijočimi, občutljivimi sintetičnimi utripi, ki se prelivajo v skladbo z resonančnim, robotskim glasom, ki glasbi doda petevalno kakovost. Sintizatorji še naprej utripajo, ko se pred polnjenjem bobnov pojavi bleščeč zvok.
Uživam v kombinaciji ženskega glasu, ko vpije, težki kosi sintetičnega spuščanja in močni akordi električne kitare renčajo. Vrtli sintetizatorja se zanašajo in gladki akordi se počasi vzpenjajo, ko se bleščijo povišane note. Pometani zvok se premika po počasnih basih, preden dvignjen, napet sintetizator zavpije vznemirljivo melodijo. Ostrina melodije seka skozi globine, ki se premikajo pod njo.
Mehki curek dežja in edinstvena tolkala se zlijejo s sintetizatorjem, ki zveni kot ojačana kalimba za začetek »Gold On Grey«. Sintetizator, podoben kalimbi, igra nežen vzorec not, medtem ko harfa blesti z nežnostjo. Še posebej uživam v polnem, opernem ženskem glasu, ki glasbi doda bogastvo in občutek zaokroženega zvoka.
Tolkala imajo kovinsko kakovost, medtem ko se nad njo širijo dolgi sintetični akordi. Operni glas ima brezčasno kakovost, saj sončni zvoki igrajo kaskadne vzorce. Ples, prepletene strune in poln glas so zavite v naraščajoče sintetične oblake. Harfa poje v vrsti koruskajoče svetlobe in vrnemo se k dežju in votlim tolkalam.
"Autumn Words" se vdihne z mehkim pljuskom valov in razširjenimi, žarečimi sintetičnimi akordi. Svetleč, dvignjen sintetizator nosi melodijo, ki se zlahka lebdi, ki se iskri, ko se glas Megan McDuffee dviga nad gladkim enakomernim utripom bobna v hrepenenju, sanjah in elegantna melodija, ko lebdi.
Bleščeči arpeggio se vrtijo in vokal sije, pa tudi utrip utripa oblikuje skladbo. Po polnjenju bobnov globok bas pulz doda več oblike, medtem ko se vokalna melodija nežno vzpenja in mi prekinemo na bolj ostre kitarske akorde in čvrst bas. Kolesajoč, jokajoč kitarski solo se premika v kaskadi vnetih pojočih not.
To je pesem o upanju in preseganju meja. Pesem se začne z močno podobo v vrsticah "Eden za drugim v nebo, nikoli ne gleda navzdol, z dvignjenimi glavami." Medtem ko se valovi spodaj »lomijo ob obalo«, so zaprli oči in »nič več ne slišijo«.
Uživam v ideji, da bi pripovedovalki na ušesa šepetali »jesenske besede«, saj ji obljube odvzamejo strah. Občutek upanja je poln vrstic, "srebrni oblaki svetijo v tvojih očeh, ko lebdimo skozi kristalno nebo." Z roko v roki se dotikajo "piramid neonske svetlobe", ko si delijo noč."
Visoke, sončne sintetične note kličejo prek gladkega toka božajočega, mehkega zvoka, da odprejo »Sunrise One«. Pod vrtečimi se arpegiji so globoko basovsko nihanje in bobni, ki poganjajo skladbo naprej. Navdušen sem nad dvignjenim sintetizatorjem, saj poje kristalno melodijo, polno nežnih občutkov, podvojenih s polnostjo kitare.
Prelomijo se okrogle, otekle note in spet bobni in bas utripajo. Kitarski solo se prepleta s prepletenimi notami, polnimi strastne energije. Bobni in bas sledijo srčnemu utripu pod solo, ko se skladba vrne v dolge, melanholične note in sonce obsijan sijaj, ko globok bas znova utripa.
»Mati strojev« se začne z mehanskim žvižganjem in digitalnimi zvoki, ki ustvarjajo občutek, da računalnik zaživi. Gosta, naraščajoča linija blodečega digitalnega sintetizatorja tvori ponavljajoč se vzorec odprtega občutka. Gladki utrip drsi in odsek strun nabrekne v glasbo, bujno in okroglo, naraste do krešenda in zbledi. Strune pometajo in rastejo ter se premikajo nad impulzom bobnov in basov ter usmerjajo skladbo naprej. Še en val bogatega zvoka se dviga, ko vzorec lebdečih digitalnih zapiskov nenehno narašča in umika.
Uživam v uporabi dinamike v skladbi, ki glasbi dodaja več značaja in obsega. Prekineta mehak veter in dež, digitalni zvoki lebdijo v vijugasti liniji nad visečim bobnom. Senčna, močna medenina kriči v vzorcu manjšega ključa, ko se nad njo vijejo kovinske note. Skladba se odpre v motečem zvoku in zvijači črti votlega, zvonečega zvoka. Bobni imajo globoko utripanje v prsih, ko medenina renči in spušča se višji, eterični zborovski zvok. Proga zbledi v brenčeči tišini, ko se stroj ustavi.
Zaključek
Your Future Awaits je sintetični album, ki sega skozi slušno pokrajino, ki je polna osupljive raznolikosti sintetizatorskih zvokov skupaj z glasbeno občutljivostjo, ki ustvarja koheziven izraz čustev. Album Electron Odyssey je eden mojih najljubših tega leta.
