Todd La Torre

Od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja sem obseden oboževalec in zbiratelj hard rocka in heavy metala. Če ima dober kitarski riff in odnos, sem za.

Todd La Torre - "Veselite se v trpljenju"

Rat Pak Records, 2021

13 skladb, čas trajanja: 58:26

Zanimivo je bilo opazovati vzpon Todda La Torreja do slovesa heavy metala v zadnjem desetletju. Po letih plačevanja prispevkov z lokalnimi hard rock zasedbami na rodni Floridi je bil La Torre leta 2009 nenadoma iztrgan iz obskurnosti, ko je kultna progresivna metal skupina Crimson Glory potrebovala novega pevca. Todd je vodil C.G. nekaj let, vendar so načrti za nov studijski album zastali in pripeljali do njegovega izstopa iz te skupine.

Toddova prepoznavnost se je močno povečala leta 2012, ko je prišla veteranska metalska skupina Queensrÿche, ki je iskala zamenjavo za svojega legendarnega pevca Geoffa Tatea. Ni treba posebej poudarjati, da je imel Todd nekaj zelo velikih čevljev in potreboval je nekaj časa, da je dvomljivce utišal, a zdaj po treh studijskih albumih s Queensrÿche, mislim, da je varno reči, da so oboževalci skupine La Torre sprejeli kot novega šerifa v mesto.

Ko so bili načrti za turnejo Queensrÿche leta 2020 zaradi pandemije koronavirusa zadržani, je La Torre nepričakovani čas zastoja dobro izkoristil s snemanjem svojega prvega samostojnega albuma. Rejoice in the Suffering, ki je izšel februarja 2021 pri založbi Rat Pak Records, je bil v bistvu projekt za dva človeka, z La Torrejem na glavnem vokalu in bobnih ter Craigom Blackwellom (stari prijatelj in kolega iz skupine Todd s scene Floride) vse kitare, bas kitare in klaviature. Ta duo je skupaj sprožil presenetljivo težko, a še vedno precej melodično kovinsko ploščo, ki raztegne Toddove znatne vokalne sposobnosti v nekaterih osupljivih novih smereh. Očitno je v tem tipu več, kot bi verjeli zaradi njegovega dela s Queensrÿche!

"Zatemnjeno veličanstvo"

Od Spindittyja

Pesmi

Pesmi na Rejoice in the Suffering razkrivajo težjo in agresivnejšo stran Toddovega glasu in osebnosti. Nekateri oboževalci Queensrÿcheja bodo morda presenečeni nad surovostjo pesmi, kot sta udarna uvodna pesem "Dogmata" ali "Darkened Majesty", ki zvenijo zelo podobno kot solo material Roba Halforda z ostrim odtenkom (ala Fight's War of Words ali Halford's Crucible). Nazobčano, zasukano kitarsko delo "Critical Cynic" in Toddov renčeči, strupeni vokal na naslovni skladbi prinašata v mešanico delček drobljivega močnega/thrash zvoka Nevermore. (Mislim, da celo slišim Todda, kako v ozadju "Veseli se!")

"Vexed" se začne z umirjeno noto, preden se preobrazi v razbesnelo power-metal pošast, ki bi lahko delovala kot nekoliko bolj ostra skladba Queensrÿche, nato pa Todd in Chris zatreseta pedal ob tla in dosežeta thrash velocity z polna "Vanguards of the Dawn Wall", najhitrejša in najbolj besna skladba na albumu doslej. Todd na tej rvi kot Chuck Billy iz Testamenta, preden stvari zavre s počasnim, uglašenim hrustanjem "Apology", ki ima med refreni pridih melodičnega death metala (!).

"Apology" zapre album, vendar moja kopija CD-ja vsebuje tri bonus skladbe, ki vse podpirajo visok standard, ki ga je postavilo prejšnjih deset pesmi. "Fractured" je naravnost kovinski rez kot sodobni Judas Priest, ki ji sledi "Set it Off", ki se združuje s sladkim utorom/udarom v slogu Pantere. Zadnja skladba "One By One" je najbolj "ekstremna" pesem na plošči; uvod ima nekaj atmosferskih black metal (!) vibracij, preden se spremeni v poln melodičen death/thrash fest, s Toddom, ki ima zakonito demonsko tuljenje, ala Anders Fridén iz In Flames. Če ste v preteklosti že kdaj zavrnili Todda kot zgolj klona Geoffa Tatea, si oglejte to skladbo in se pripravite, da vas bodo odpeljali v šolo!

"Križišče norosti"

Povzetek

Raduj se v trpljenju me je že pri prvem vrtenju popolnoma zbil na rit in od takrat preživim veliko časa v svojem predvajalniku. Vedel sem, da bo ta album dober, a nisem imel pojma, da bo TAKO dober!

Po zaslugi njegovega dela s Queensrÿche sem bil že oboževalec Todda, a po večkratnem poslušanju Rejoice in the Suffering moram priznati, da ga vidim v povsem novi luči. Todd ni le slab pevec, je večnamenski instrumentalist in skladatelj, ki je sposoben delati v skoraj vseh metalskih žanrih, ki jih izbere. Očitno Queensrÿche ni v celoti izkoristil znatnih sposobnosti tega tipa!

Pravzaprav ni ničesar več za povedati (razen "KUPITE TA ALBUMA!"), zato bom ta pregled zaključil s citiranjem nekaj modrega nasveta samega gospoda La Torreja s posvetilne strani knjižice CD-ja: "Zdaj ga zaženite in ostanite metal, jebeni!" Dovolj povedano!

"Avangarde zidu zore"