Kazalo:
Karl je dolgoletni samostojni delavec, ki se navdušuje nad glasbo, umetnostjo in pisanjem.
Začetni vtisi
Z as in Zebra by ZALATAN združuje edinstvene sintetizacijske zvoke z odličnim igranjem kitare Erice Zalatan in premišljenimi kompozicijami, ki raziskujejo številne različne zvočne teksture. To je glasba, ki je bogata, večplastna in čustvena, saj se premika skozi številna razpoloženja in občutke.
Na tem albumu lahko slišimo še enega člana skupine #synthfam, ki ima tudi hude kitare. Lahko se združi z najboljšimi, vendar vnese tudi nekaj nežnega sijaja in pretoka v kitarsko delo na albumu. Njena sposobnost čustvovanja skozi inštrument je jasna in raziskuje najrazličnejše tone v različnih delih na albumu. Njeno igranje kitare je eden od osrednjih stebrov kakovosti tega posnetka.
Nekateri sintetizatorji imajo pravo možnost ustvarjanja zvočnih plasti v svoji glasbi. Erica Zalatan to zagotovo počne na Z kot v Zebri, saj združuje sintetizatorje, ki so včasih gladki, včasih ostri in včasih žareči z globokimi vdolbinicami basa (in bas kitare), tolkala s srčnim utripom in njenim zapletenim igranjem kitare. Način, kako se vsi ti elementi združujejo, ustvarja glasbo z globino in bogastvom.
Način, kako Erica Zalatan raziskuje čustveno ozemlje, je zanimiv tudi na Z kot v Zebri. S svojim pisanjem in igranjem lahko v glasbo vnese veliko občutkov. Včasih obstaja občutek močnega dviga, včasih pa je v glasbi lahkotnost, ki pomirja, ko poslušate. Vsako čustvo, ki ga raziskuje, je v glasbi dobro opredeljeno in jasno.
Na albumu je tudi dobra raven jasnosti produkcije. Večplastna, prepletajoča se narava različnih elementov na tem albumu pomeni, da če produkcija ne bi bila dobro obdelana, bi bil končni rezultat lahko blaten - vendar ni. Je oster in jasen, tako da se vsi deli zlijejo, vendar noben del ne prevlada nad drugimi. Mislim, da je to močan razlog za vpliv albuma name.
Moje najljubše skladbe
»Z-Files« opredeljuje visoka kitara, ki igra zmagovit solo, ki pleše in žari ter se vrti nad basom in bobni pod njim. Uživam v suhih, čistih tonih inštrumenta, ki zveni malo kot kalimba, ki odpira skladbo. Vse tukaj je oprano s sijočimi toni kitare in način, kako se skladba premika v enakomerno nihanje naraščajočih in padajočih nizkih tonov, glasbi dodaja energijo. To je skladba, zaradi katere se počutim, kot da me nosijo polni zvoki. Kontrasti v stezi mi jo lepo oblikujejo.
Od Spindittyja
Naslov te skladbe »Smoove« je točen, ker vse na njej drsi in teče. Obstajajo plasti žarečih sintetizatorjev, ki se premikajo po odprtem prostoru, saj lahko, gladko bitje bobnov in premikajoča se električna bas linija dodajo strukturo glasbi. Čudovit občutek je, kot da iz kitare prihajajo iskrice na vodi, skladbe pa se med seboj zvenijo z bogatimi zvoki, kar ustvarja zelo zaokrožen občutek v glasbi. Kitarski solo, ki drhti in stoka v skladbo, je poln spretnega igranja in čustev. Po tem bleščečem solo, steza drsi nazaj v lahkotnost in lebdi.
Občutek globokega basa, ki utripa v odprtem prostoru »The Edge«, je postavil prizorišče za valove tega basa, ki ustvarjajo občutek nenehnega gibanja skupaj z grobim in hitrim utripom zvoka, nad katerim se vrtijo svetli arpegiji. Ko se utripi sintetičnega zvoka pospešujejo, kitara Erice Zalatan skače in leti ter hitro in lahkotno pleše skozi solo. V kitari je neskončna energija, ki to skladbo dvigne v drugo dimenzijo. Navdušena sem nad igranjem kitare na albumu.
"Deep Dive" se začne z zasvojenimi poskočnimi sintetizatorji, ki se premikajo pod lažjo, bolj drsečo zvočno paleto. Skladba ima tekoč občutek, saj dolge, plesne linije zvoka ter bas in bobni dodajo glasbi plimsko energijo. Ko se kitara kmalu začne, je strast pri igranju otipljiva, ko se skladba premakne v bolj grobo, bolj razdrobljen odsek z zvoki žetonov, ki kaskadirajo skozi skladbo. Izkopal sem tudi energičen in zapleten svinčni sintetični solo, ki skoči v glasbo. Spet se kitara sprosti, da doda globino in moč glasbi, ko se skladba zapre ob lahkih zvokih čipov.
Uvodni kitarski solo na pesmi “Grand Scheme” me je pritegnil s svojim bluesovskim občutkom, ki ima v sebi pridih američane, ko se z lakonično lahkoto premika nad lahkotnim utripajočim ritmom in sijajem naraščajočih kitarskih not. Druga polovica skladbe nabira energijo in hitrost z vrtečimi se sintetičnimi arpegiji, ki plešejo v glasbo pred drugim odličnim kitarskim solom, ki močno zaziba z močnim občutkom dviga, ki izhaja iz nje. Uživam tudi v tem, kako bobni grmijo za zapletenim kitarskim delom, ki zapolnjuje skladbo.
Končne misli: Kakšna je sodba?
Z as in Zebra je album, ki prikazuje muzikalnost in talent svojega ustvarjalca. Erica Zalatan ima očitno močne glasbene sposobnosti in izvajalske sposobnosti, ki zasijejo v večplastnem bogastvu skladb, njeno kitarsko virtuoznost pa je težko prezreti. Zelo me zanima, kaj bi lahko ustvarila v prihodnosti na podlagi tega albuma.
