Kazalo:
Karl je dolgoletni samostojni delavec, ki se navdušuje nad glasbo, umetnostjo in pisanjem.
Pregled albuma
Terrordyneov album High Tech Low Living ustvarja vrtinčasto, gosto vzdušje, prežeto z napetostjo in temo, saj pripoveduje zgodbo o svetu, ki ga tehnologija deli na tiste, ki imajo in nimajo. To je distopični album, ki ustvarja portret sveta, polnega nevarnosti, teme in paranoje, ki pa ga kvasijo tudi trenutki svetlobe in sijaja, nežnosti in žalosti. To je kompleksna priklica prihodnjega sveta, ki ga tehnologija še bolj razdre kot že zdaj.
Močan občutek za atmosfero tega tehno-distopijskega sveta je ustvarjen na High Tech Low Living. Vse na albumu je preplavljeno s sencami, ki jih zlomijo le občasni trenutki utripajoče svetlobe, ki sije skozi črnino. Obstaja občutek pokvarjenega sveta, polnega senc, z občasnim trenutkom nečesa, kar bi lahko upalo, da se dotakne te skoraj popolne teme. Kombinacija celotne zvočne pokrajine s težkimi basi in tolkali skupaj z izbiro sintetizatorjev ustvarja podobe, ki je napeta, temna in premična.
Obstajajo sintetizatorji na High Tech Low Living, ki so polni napak in hrustanja, nekateri, ki širijo visoko napetost po albumu, ko se vijejo in zvijajo nad temo, drugi pa so topli in nežni, ki zagotavljajo nekaj olajšanja iz neskončno zatirajoče atmosfere, ki prežema velik del albuma. Obstaja tudi močna komponenta tistega, čemur bi rekel tehnološki sintetični zvok, ki pomaga narisati sliko skrajne digitalne ločnice v svetu albuma.
Bas in bobni na albumu so še posebej močni, tudi skladbe z počasnejšim tempom imajo še vedno bobne in bas, ki v sebi resnično udarijo. Ta močna teža poganja glasbo naprej in ji zagotavlja potreben občutek teže in nevarnosti, ki se skriva okoli High Tech Low Livinga, in ponovno krepi atmosfersko občutljivost albuma.
Še en element High Tech Low Living, ki ga želim omeniti, je ravnovesje elementov na njem. Splošni občutek je občutek teme in grožnje, vendar me je prevzelo, kako nam je Terrordyne dal počitek in nekaj bolj občutljivih zvokov na skladbah, kot sta "Don't Go Out At Night" in "Titan (Interlude). Včasih lahko neizprosna tema utrudi poslušalca, zato malo počitka pomaga, da se stvari počutijo veliko bolj skladne.
Zdaj bom pognal tiste skladbe, ki so mi najbolj všeč na albumu, in razpravljal o razlogih, zakaj so se mi zdele še posebej prepričljive ali zanimive.
"Izolacija"
"Isolation" je skladba, ki se utaplja v grozovitem vzdušju groze. Tam je sintetizator, podoben ksilofonu, ki igra arps, ki sijejo kot krhko steklo, ko trd, enakomeren utrip utripa v skladbo. Ravnovesje med globinami spodaj in visokim, tesno navitem sintetizatorjem zgoraj poveča občutek trenutka, ko začutite, da je nekdo za tabo, a ko pogledaš, tam ni nikogar. Občutek groze zgrabi poslušalca skupaj s to diaristično pripovedjo in postavi prizorišče za to distopično vizijo. Ta skladba se konča s ponavljajočim se visokim sintetičnim zvokom, ki samo doda več napetosti.
Od Spindittyja
"nevrolink"
V "Neurolinku" je pretresljiv občutek napačnosti, ki ga ustvari sintetizator z ostrimi robovi, ki igra trzajočo melodijo, ki skladbo ovije v lačne vitice. Mešanico temnih sintetizatorjev in bobnov, ki udarjajo v trebuh, uravnotežijo napeti visoki sinti. Teža in močni sintetični zvoki so značilni za to skladbo. Neusmiljeni utrip le z večjo močjo poganja stezo naprej. Spet je tu tudi učinkovita uporaba vokalnih vzorcev za dodatno povečanje občutka sence v ozračju skladbe.
"Ne hodi ven ponoči"
"Don't Go Out at Night" je ena od skladb na albumu, ki dopušča nekaj topline in svetlobe, da pronica v skladbo. Lepa, zračna melodija ima občutek nečesa občutljivega, ki se premika skozi skladbo. Toplina melodije je v nasprotju s temo basa in prijetnim ritmom bobnov pod njim.
Ta klobuk za steze je sijajen, kar ga naredi prijeten oddih od teže nekaterih drugih skladb. Je pa le rob nečesa grozečega, ki se dotika tik pod to lepo melodijo. Vokalni vzorec, ki se premika, doda določen občutek nenavadnosti, preden se vrnemo k tisti bleščeči melodiji na koncu skladbe.
"Titan (interludij)"
Bil sem oboževalec "Titan (Interlude)" zaradi kompleksnosti in uravnoteženosti skladbe. Skladba se začne z nežnimi sinti, ki visijo nad zračnim nanosom melanholične topline. Nosijo se na spreminjajočih se globinah, ki tečejo kot počasni vrtinčki v globoki reki.
Vse v tej skladbi ujame občutljiv občutek, čeprav je nekakšna starodavna moč v tem, kar zveni kot taiko bobni, ki utripajo pod njo. Proga raste v moči, ko sega proti koncu, in ko se zapre, je občutek ogromne moči, ki izhaja iz proge.
"Nightcrawler - Blood Rage"
“Nightcrawler - Blood Rage” se začne z utripajočim ritmom in molskim tonalitetom, ki muči sintetizatorje. Utrip ima dober močan groove in majhni kovinski zvoki se premikajo v ozadju glasbe. Zdaj se v skladbo premakne melodija, polna groženj, ki odmeva nad ritmom spodaj. V glasbi je lahko ganljiv občutek, kljub temi, ki jo zadržuje. Na tej skladbi je zvočni sintetični segment, ki ima subtilno grožnjo, kar se mi je zdelo res prijetno.
Naslovna skladba: "High Tech Low Living"
Številni elementi so me pritegnili k »High Tech Low Living«, vključno z občutkom zaskrbljene napetosti, ki se giblje skozi skladbo, tehnološkim utripom, ki ga udari in udari skozenj, in sintetizatorji, ki preskočijo in preskočijo ta utrip. V melodiji, ki lebdi in tava po progi, so tudi trenutki žalosti. Končni rezultat mi je med poslušanjem posredoval mešanico bolečine, skrbi in strahu.
High Tech Low Living je album, ki z glasbo pripoveduje živo zgodbo in slika močne miselne podobe. Terrordyne je uspelo združiti napetost, temo in strah z nekaterimi trenutki, ki so v svoji nežnosti in lepoti kar srce parajoči. Kot celota sem se znašel vpet v zvočno pripovedovanje in sem zdržal, dokler se zadnja skladba albuma ne predvaja do konca.
