Kazalo:
Karl je dolgoletni samostojni delavec, ki se navdušuje nad glasbo, umetnostjo in pisanjem.
Začetni vtisi
Lavallette's American Summer prevzame najboljše vidike klasične retrowave glasbe in mešanici doda več kompleksnosti. Obstaja zvočno bogastvo iz sintetizatorja in kitarskega dela Daniela Schusterja skupaj z močnim vokalnim nastopom Sophie Sorrentino. Gostujoči nastopi Patricka Russella in Knight Wolfa 1981 dodajo mešanici še več talenta in glasbe.
Ameriško poletje ima čustveni tenor, ki se mi zdi prijeten in ganljiv. Ima globoko mešanico upanja, melanholije in nekakšne boleče lepe nostalgije. Ta občutek ustvarja čustvena kakovost glasu Sophie Sorrentino, občutki in občutki, izraženi v besedilih in v upajočih, pozitivnih melodijah v mnogih pesmih, ki jih umiri hrepenenje po dnevih, ki so padle v spomin.
Na albumu želim dodati nekaj več o vokalni izvedbi Sophie Sorrentino. Njen glas lahko uteleša vse, od mladostnega upanja do boleče bolečine do vrnitve v izgubljeno preteklost. Lahko se dvigne z dinamično energijo ali zapeva besede ljubezni, ki so polne sanjske strasti. Mislim, da njen vokal doda glasbi ravno pravšnjo noto.
Spretnosti ustvarjanja melodij Daniela Schusterja so v celoti prikazane z American Summer. Ima spretnost za ustvarjanje melodične vsebine, ki je hkrati pozitivna in polna bolj zapletenih občutkov, ki mešajo upanje in žalost. Zamahuje s sintetičnim zvokom, ki glasbi dodaja iskrico in meglico, hkrati pa igra solo na električni kitari, ki se prepleta in pleše skozi pesmi.
Lavallettovi glasbeni gostje na albumu prav tako povzdigujejo končni rezultat. Kitarske veščine Knight Wolfa 1981 dodajo zapleten, poživljajoč pridih, ko solo pri pesmi "Summer Keys", medtem ko se glas Patricka Russela dobro ujema z glasom Sophie Sorrentino na "American Summer".
Analizirane moje najljubše skladbe
»Thunder In Paradise« nastane z masivnimi bobni, ki pokajo za gosto tkano, kovinsko sintetizatorsko posteljo, skupaj z glasom televizijskega napovedovalca stare šole, Utrip sintetizatorskih vetrov v sijoči liniji skupaj z nihajočimi basi in bobni, ki se prebijajo. Utripajoč, žareč tok v ozadju in polnozvočen klavir igra rahlo boleče akorde nad prepletenim sintetičnim impulzom.
Uživam v tem, kako veliki bobni spet udarijo in oblikujejo glasbo, ko ta upajoča, nostalgična in božajoča melodija napolni skladbo. Grobi bas se giblje skupaj z bobni, ko se premika zveneče, nenehni tok sončno obsijanih sintetizatorjev. Pevska, melanholična melodija se spet dvigne in peski, renčeči bas se zvija, ko izginjamo.
Popolnemu, občutljivemu toku toplega sintetizatorja se pridružijo ogromni spopadljivi bobni in močan utrip basa, da se začne »Waking Up On The Beach«. Vskoči nežen, ekspresiven glas Sophie Sorrentino, ki nosi energično, sanjajočo melodijo. Pritegne me, kako trsti glas saksofona podvoji njen vokal, poln močnih čustev.
Bobni poganjajo pesem naprej, medtem ko mladostna, vzpenjajoča vokalna melodija napolni glasbo s čudenjem, sanjami in upanjem. Saksofon vpije, poln resnega srca, ko se oddaljena, krhka iskrica ksilofona prepleta z vokalom Sophie Sorrentino in mi zbledimo v oceanske zvoke.
Besedilo te pesmi je prežeto z občutki mladosti in željo, da bi obdržali njene minljive trenutke. Pripovedovalec najprej želi »ostati tukaj za vedno, gledati valove, ki se valijo«, saj sta ona in njen spremljevalec »bosa in zlata«.
Pripovedovalka nadaljuje, da je mlada in svobodna z »oceanom pred mano, ostanimo tukaj in opazujmo, kako se svet vrti«. V vrsticah je brezmejen optimizem, "mi bomo vodili to mesto, kršili vsa pravila."
Idealizem mladosti navdihuje pripovedovalca, da reče, da bosta ona in njen spremljevalec močno zasijala, ko bosta »letela gor, se dotaknila sonca in sijala vso noč«. Pripovedovalec ve, da je njihov čas, ker »bodo kmalu stare novice«. Nadalje pravi, da bi morali ostati tam, "dokler tudi za vedno ne bo stara novica."
Obstaja priznanje, da tudi če želita ostati za vedno, se lahko konča "šele danes", tako da bosta ostala mlada in svobodna "kot sva včeraj." Pesem se sklene, ko pripovedovalec pravi, da bodo »ob poti« z oceanom pred njimi »še naprej opazovali, kako se svet vrti«.
"Summer Keys" oživi s tokom zvoka v ogromen prostor, ki se razbije v naboj, medtem ko se ekspresivni, odprti vokali Sophie Sorrentino premikajo nad utripajočim basom. Uživam v bleščečem občutku pozitivnega vokala in izrazitem zvoku tolkal iz 80-ih v tej pesmi. Megleno ozadje se vrti okoli glasbenih elementov, medtem ko bobni in bas oblikujejo glasbo.
Oglati, bleščeči sintetizator podpira poživljajočo, pozitivno vokalno melodijo, ki preskoči gibanje utripa. Pokajoči sintetični zvoki tečejo v enakomerni liniji, medtem ko kitara Knight Wolfa 1981 poje v kaskadnem solu, ki se giblje v bleščečih linijah nad dvigajočimi, čustvenimi vokali, ki se dvigajo visoko nad pogonom retro utripa.
Od Spindittyja
Ta pesem boli od potrebe po pobegu in vrnitvi v svet, ki ga je moral pripovedovalec zapustiti. Govori o odhodu sama v »kraj, ki ga nikoli ne bi mogel poklicati domov« in prosi osebo, na katero nagovarja, naj ji pomaga »poiskati način, kako biti svobodna … počutiti se lahkotno …« in dodaja: »Nocoj mi predvajaj to pesem s svojimi poletnimi ključi. ”
Ko se sprehaja po starem mestnem jedru, se pojavijo "zbledeli spomini na pretekle dni" in pravi, da se je v preteklosti vse zdelo nesmiselno. Govori o popolnih sanjah in o tem, kako je »čarobni zrak, ki smo ga vsi nekoč delili«, zdaj zapuščen. V zadnji vrstici je grenko-sladka senzacija: "Iskamo, še vedno iščemo nič, vse smo pustili v iskanju nečesa več."
Svetleče iskrice meglenega, s soncem obsijanega zvoka drsijo v »Lost At The Arcade Pier«, ko se pod njim premikajo nižji, bolj kovinski zvoki. Nežno zaokrožene note se vzpenjajo in padajo v melodični liniji, ki plava nad bobni, ko glasbi dodajajo oblikovni utrip. Uživam v zračnem občutku v glasbi, ko poln, srednje visok sintetizator igra melanholično melodijo.
Lesketanje okroglega, odmeva in ogrevalnega sintetizatorja se dviga nad trepetanjem malega bobna, preden se premaknemo na celoten komplet bobnov in dodamo več pogona. Ponavljajoča se bleščeča zvočna linija drsi čez utrip in gosta, skoraj pomirjujoča sintetizatorka nosi ljubko, bolečo melodijo. Melodika ima oranžni sijaj z mehkim fokusom, ko začne nihati in počasi izginja.
“American Summer” se začne s počasnimi, ušesom privlačnimi klavirskimi akordi in utripajočim tokom globokih basov in masivnih, počasnih bobnov. Utrip bobna pridobiva energijo, ko se vrtinčasti sintetizatorji pomikajo in vznemirjajo, preden si Sophia Sorrentino in Patrick Russell zamenjata pevske dele. Hiter, brbotajoč arpeggio se premika, ko se vokali prepletajo.
Ogromna teža bobnov naraste, ko žareč sintetizator ovije poslušalčeva ušesa. Resnično uživam v tem, kako se vokali vijejo drug skozi in okoli drugega. Kitara Daniela Schusterja glasbi dodaja več dinamične, poskočne energije, vokal pa tvori upajočo svetlobno nit. Grobi sintetizator se v obsežni liniji premika nad pogonom utripa in v tišino.
Iz besedila te pesmi se preliva svetloba in pozitivna energija. Prvi pripovedovalec začne z besedami »Nič ni tako kot ta noč«, ko govori o tem, kako se bodo smejali, peli in plesali. Dodaja, da je to njegov raj.
Druga pripovedovalka pravi, da je to zvok poletja, saj prikliče »treskajoče se valove in papirnate zmaje«. Želi biti v mestu ob morju, kjer so »magnetna srca, ki lovijo neonske noči«.
Prvi pripovedovalec pravi, da bi nanjo čakal vse življenje in »nikoli si ni mislil, da se bom počutil tako, kot se počutim«. Druga pripovedovalka v odgovoru pravi, da čuti, da »globoko v sebi gori ogenj« in dodaja, da ga je treba izpustiti.
Oba pripovedovalca govorita o požganju celotnega mesta do tal, ker je »mesto od nikoder« in mu morata pobegniti. Prvi pripovedovalec pravi, da bo čakal v svojem avtu pred njenimi vhodnimi vrati in bosta "prehitela sonce."
Oba pravita, da sonce "nikoli ne vzide, ko se voziš ob meni." Prvi pripovedovalec dodaja, da »noč utihne, ko začutim tvoje magnetično srce«. Doda: "Ne vem, kaj imamo, in ne vem, kako se počutite, vendar vem to"
Njihov dialog se spreminja, ko vsak govori o intenzivnosti svoje povezave in o tem, kako jima povzroča neprespane noči. Drugi pripovedovalec dodaja: "Krivi me, ko sem jaz vse, kar vidiš." Skupaj pravijo: "Nocoj te krivim, brez tebe me ni, vem, da bi mi srce odpovedalo brez tebe."
Krhka, drhteča sintetizatorka blešči nad gladkim tokom zvoka, ki se premika za občutljivim, čustvenim vokalom, ko se začne »I Remember When«. Arpeggio se mehko vrti, medtem ko se odbijajoči sintetični impulz premika z bolj grobim, statičnim zvokom. Pritegne me, kako se božajoči vokalni melodiji pridružita zvezdnato utripanje in kremasto gladek sintetični tok.
Počasi vrteči se arpeggio se hitreje vrti, saj je vokal poln melanholične nostalgije. Poskakujočemu sintetičnemu zvoku se pridružita velikanska teža bobnov in renčanje električne kitare nad ritmom. Pesem se konča na kitarskem sintetizatorju z ostrim robom, ki se zareže v skladbo pod nežnejšimi glasovi nad njo.
Posnetek spomina je v središču te pesmi. Pripovedovalka pravi, da so, ko se je prvič srečala s temo pesmi, obuti v stare črne čevlje in kadili cigareto. Bila sta samo otroka in dodaja: »Rekla sem ti, ali si ti tisti? In rekel si večno mlad, ostal bom s teboj večno mlad.
Njeni spomini preplavijo in se spomni, ko smo »tolikokrat peljali s tem starim črnim tovornjakom po okrožni meji«. Zdaj pravi, da so »neumne igre povsod okoli mene«, zato jo spomini popeljejo v »čas, za katerega nismo vedeli, da ga ne poznamo«.
Zaključek
Ameriško poletje je album, prepojen s zapletenimi čustvi, ki nas navdajo, ko se naš um obrne k spominu, nostalgiji in želji po ponovnem ulovu občutkov naše mladosti. Prav tako je poln privlačnih melodičnih trenutkov, močnih vokalnih izvedb in visokokakovostnega prevzema klasičnih synthwave zvokov.
