Kazalo:
Karl je dolgoletni samostojni delavec, ki se navdušuje nad glasbo, umetnostjo in pisanjem.
Začetni vtisi
Kletov alkonavt je žalostno potovanje skozi praznino prostora. Album je prežet z občutki izgube in hrepenenja, ki jih občasno prekrivajo svetlejša čustva. Klet ustvarja zvočno pokrajino, ki združuje ogromen občutek opustošenja z ganljivimi, tragičnimi melodijami in prepletenimi sintetičnimi teksturami. Ko se premikamo skozi praznino, razmišljamo o vsem izgubljenem, česar ne moremo nikoli več najti.
Prvi element, zaradi katerega je Alconaut zame prepričljiv, je občutek velikanske opustošenja, ki ga na njem ustvari Klet. Vsi zvočni elementi se nahajajo v odmevajočem prostoru, ki se odpira okoli njih in ustvarja občutek, da vsak zvok lebdi v bazenu žametne črnine, ki sega v neskončnost.
Druga komponenta glasbe, ki me prevzame, so melodije, ki jih je Klet napisal za Alconaut. Njegovo melodično pisanje zajema občutke izgube, zapuščenosti in hrepenenja, ki parajo srce, ko prežemajo glasbo. Ko napiše bolj vznemirljivo melodijo, je kontrast z melanholičnimi melodijami močan. Čutim čustva, ki se izlivajo iz tirov.
Interakcije tonov, tembra in teksture, ki se dogajajo na albumu, so še en privlačen vidik. Klet ima zmogljivost z združevanjem sintetizatorjev, bobnov in basa za tkanje zapletenih miselnih podob iz glasbe. Obstajajo zvoki, ki so polni opustošenja, in drugi, ki božajo, medtem ko bobni dodajajo obliko glasbi in bas se kot senčna plima pod vsem tem.
Analizirane moje najljubše skladbe
»Gagarinove zvezde« se začnejo, ko na skladbo preveva oddaljen, odprt občutek in se izgubljenim notam pridružijo utripajoči, drhteči utrip in klavirski sintetizator, ki nosi nežno, bolečo melodijo. Bas ima ekspanziven občutek, bobni pa utripajo, da glasbi dodajo energijo.
Navdušen sem nad načinom, kako glavni sintetizator blešči, ko v prostranstvo vesolja prikliče tragično, bolečo melodijo. Zvezdana, hladna svetloba se iskri iz visokih sintetizatorjev in v tej skladbi je ogromen odmev. Digitalna svetloba melodije prepeva svojo krhko pesem nad oblikovalskim vplivom utripa, medtem ko se votli arpegiji vrtijo skozi skladbo.
Dvignjen, duhovit sintetizator odpluti v odprt prostor, ko bobni jecljajo in se zlomijo, da začnejo »Eternity«. Zračne note se v trepetajočih linijah premikajo skozi hladno praznino okoli njih. Pritegne me občutek neprivezanosti na stezi, zasidrani le z bobni.
Sinteti v ozadju se megleno vrtinčijo skupaj in segajo v kavernozni prostor okoli njih, ko utripajo neenakomerni bobni. Potepajoče note nerazločno blestijo, se prepletajo in drsejo skozi skladbo, nad aktivnim bobnskim impulzom.
“Yearning” oživi s toplim sintetičnim sijajem in tresočim, nihajočim zvokom, ki napolni skladbo, preden se dramatično upočasni. Blisku se pridruži še premikajočo se, dinamično utripanje nizkih tonov. Glavna melodija je polna bolečine in hrepenenja, izraz čustev, ki se mi zdijo ganljive.
Ženski glas, zlomljen in popačen, vpije v stezo z občutkom melanholije. Jecljanje utripa in drgeta spodaj, globoki basi mi napolnijo prsi, ko kliče eterični glas. Bogata mešanica kozmičnega vrtečega se arpeggia, bobnov in gostega basa je prestreljena z digitalno lučjo arpeggia, ki se preobrati in zavrti v tišino.
Od Spindittyja
Trden boben utripa in odmeva ter odmeva v vesolje, ko nastajajo »Black Heaven«. Potepajoč, povišan sintetizator s kakovostjo zvonjenja se spektralno premika, medtem ko utrip vibrira pod njim. Močno čutim občutek izgube, ki prežema glasbo in se dotakne srca.
Gosto, polno sintetizacijski impulzi s popolno digitalno kakovostjo se premikajo po tem drhtečem utripu in globokem basu ter postanejo nihajoči impulz. Sintetizatorji, podobni strunam, nežno trepetajo v daljavi, medtem ko bobni odmevajo in z njimi se premikajo božajoči sinti. Klavirske note začasno odmevajo, ko se utrip utripa in drugi zvoki se medsebojno povezujejo, da ustvarijo tokove in tvorijo bujno ozadje. Ko se proga konča, postane pomirjujoča kakovost, polna vetrovnega zraka.
»Sound With Soul« se začne s duhovitim utripom zvoka, ki se premakne v prostor, ki odmeva, medtem ko oddaljeni vrtinec sintetizatorja utripa nad trdno, utripajočo bas linijo in debelimi bobni. Gost sintetizator se dviga v počasnem vzorcu premikajočih se akordov, ko povišan, zvonec nežno teče skozi. Pritegne me bogata zvočna stena, ki nosi izgubljeno, zasanjano svinčeno melodijo, ko drsi skozi skladbo.
Melodija drsi v vesolje na gostem, okroglem sintetizatorju, ki se zdi tragičen in nežen nad globino bobnov. Svetleči sintetični akordi se dvigajo in podpirajo druge elemente skladbe, ko nosni sintetizator sega v eter. Skladba se konča na žareči, odmevajoči liniji sintetizatorja, ki odmeva nazaj v tišino.
Linija oddaljenih in zvončečih sintetizatorjev pleše skozi propulzivno bobnenje, da odprejo »Vostok 1«. Linija vibrirajočega sintetizatorja trepeta v vesolje, ko se premika globoko basovsko nihanje. Uživam v tem, kako osorni kitarski del izskoči in z upanjem glasom skoči v prostor, medtem ko bobni utripajo.
Oddaljeni sintetični trepet se premika po ogromnih bobnih, medtem ko se tanka linija vibrirajočega sintetizatorja premika ven. Odmevnemu praznemu zvoku sintetizatorja, ki se premika v vesolje, se pridruži osorna, a sijoča kitara z nerazločnimi robovi, medtem ko odmevi odmevajo v odprtost okoli njih in utrip se nadaljuje in nadaljuje, preden končno ugasne.
"Eternal Memories" utripa v obstoju, ko se razmaknjeni, povišani zvoki izlivajo v pingingujočem utripu, ko se prepletajo veličastne, eterične sintetične note in akordi, medtem ko edinstven zveneči boben utripa, ki se vdre skupaj z mucajočim basom.
Navdušen sem nad načinom, kako nazalni, visoko svinčeni sintetizator poje melodijo, ki je polna upanja in občutka, da prihaja nekaj boljšega. Zvok satelitskega "pinga" vpije v vesolje skupaj s težo basa, ki drsi spodaj, ko zvezdni sijaj preplavi glasbo in sije kot svetilnik. Vsi zvočni elementi se nadaljujejo skozi prostor, preden drobne luči utripajo in ugasnejo v tišino.
Kovinski, temni in težki zvoki se premikajo z ruskim vokalnim vzorcem in arpegžirajočim, počasi premikajočim se sintetizatorjem, medtem ko stentorianski bas utripa, da začne "Laika". Boleča, mehka melodija odmeva skozi praznino okoli nje, medtem ko gibanje krtačnega bobna doda glasbi zanimivo teksturo, bas pa preraste v globoko, lebdeče polje.
Melodiko, previdno in bolečo, poudarjajo bleščeče iskrice, ki švigajo noter in ven čez valove basov. Ta skladba poslušalca popelje na potovanje mimo galaksij in daljnih zvezd, medtem ko se drhteči trepet utripa nadaljuje, dokler iskrica in bolečina ne zbledita v prostranosti vesolja.
Zaključek
Kletov Alconaut je album, ki je do roba poln bolečih čustev, globok z občutkom potepanja v praznem mrazu vesolja in dotaknjen izgube in hrepenenja. Še vedno me zanima, v katero smer bi lahko svojo glasbo usmeril naprej.
